Los ornitorrínquidos (Ornithorhynchidae) son una de las dos familias de monotremas que en la actualidad tienen especies vivas.
Monotrematum sudamericanum está estrechamente relacionado con Obdurodon sp., formando parte de este género para algunos autores y siendo clasificado como Obdurodon sudamericanum.
Los géneros, Steropodon y Teinolophos podrían pertenecer a esta familia, aunque los expertos aseguran que sus fósiles son demasiado antiguos y los clasifican en Steropodontidae.
Los ornitorrínquidos (Ornithorhynchidae) son una de las dos familias de monotremas que en la actualidad tienen especies vivas.
Obdurodon (izumrli)
Ornithorhynchus
Kljunaši (znanstveno ime Ornithorhynchidae) so poleg kljunatih ježkov zadnja vrsta redu stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca. So avstralski endemiti, ki večino časa preživijo v vodi.
Kljunaši so na prvi pogled zelo podobni bobrom, saj tako kot le-ti telesno maščobo shranjujejo v ploščatem, širokem repu. Oblika glave je podobna račji, njihovo telo pa je pokrito z gosto, temno dlako.
Med sesalci imajo najbolje razvito elektrocepcijo – plen zaznavajo s pomočjo elektroreceptorjev, s katerimi zaznajo električno polje, ki ga ta oddaja.
Samec ima na nartu zadnje noge ost, v kateri je žleza, ki izloča strup. Ta je za manjše živali smrtno nevaren, človeka pa za nekaj ur onesposobi.
Kljunaše ogroža onesnaženje voda, zato so na seznamu živali, ki bi bile v prihodnosti lahko ogrožene.
Unikatne značilnosti kljunaša so zanimive za raziskave evolucijskih biologov, hkrati pa je postal prepoznavna ikona Avstralije. Tam se namreč pojavlja kot maskota, vidimo pa ga lahko tudi na kovancu za 20 centov. Zaradi njegove edinstvenosti so ga v začetku 20. stoletja lovili zaradi krzna, sedaj pa je zaščiten na celotnem območju.
Kljunaši (znanstveno ime Ornithorhynchidae) so poleg kljunatih ježkov zadnja vrsta redu stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca. So avstralski endemiti, ki večino časa preživijo v vodi.
Kljunaši so na prvi pogled zelo podobni bobrom, saj tako kot le-ti telesno maščobo shranjujejo v ploščatem, širokem repu. Oblika glave je podobna račji, njihovo telo pa je pokrito z gosto, temno dlako.
Med sesalci imajo najbolje razvito elektrocepcijo – plen zaznavajo s pomočjo elektroreceptorjev, s katerimi zaznajo električno polje, ki ga ta oddaja.
Samec ima na nartu zadnje noge ost, v kateri je žleza, ki izloča strup. Ta je za manjše živali smrtno nevaren, človeka pa za nekaj ur onesposobi.
Kljunaše ogroža onesnaženje voda, zato so na seznamu živali, ki bi bile v prihodnosti lahko ogrožene.
Unikatne značilnosti kljunaša so zanimive za raziskave evolucijskih biologov, hkrati pa je postal prepoznavna ikona Avstralije. Tam se namreč pojavlja kot maskota, vidimo pa ga lahko tudi na kovancu za 20 centov. Zaradi njegove edinstvenosti so ga v začetku 20. stoletja lovili zaradi krzna, sedaj pa je zaščiten na celotnem območju.
